Barvna slepota

Normalen človeški barvni vid je trikromatski. To pomeni, da svetlobo, ki pade na za svetlobno občutljive celice mrežnice, absorbirajo čepki z vsemi tremi vrstami vidnega pigmenta.

Večina barvno slepih ljudi je le t.i. barvno pomanjkljivih (anomalni trikromati). To pomeni, da ima takšen človek v čepkih mrežnice vse tri vrste vidnega pigmenta, ki so potrebni za normalen barvni vid, le da je eden izmed njih nekoliko spremenjen in ne absorbira svetlobe v svojem delu spektra, kot bi absorbiral normalen pigment. To pomeni, da človek s takšno motnjo vidi barve skoraj normalno, ne more pa ločiti barv, ki so v barvnem krogu zelo blizu. Tak človek ne loči naprimer med modro in modro-zeleno barvo ali med rumeno in oranžno. Lahko pa loči barve, ki so precej narazen v barvnem krogu, kot sta zelena in rdeča. 

Manjšina barvno slepih ljudi je dikromatov. Ti ljudje imajo zaradi prirojene genetske motnje v čepkih v mrežnici le dve od treh vrst vidnega pigmenta, ki so potrebni za normalen barvni vid. Večinoma nimajo vidnega pigmenta, ki absorbira rdečo ali pa zeleno svetlobo in večinoma so to moški. Najlažje si predstavljamo, kako vidi barve človek z barvno slepoto za rdečo barvo na naslednjem barvnem kolesu.

Pri bolnikih s sumom na barvno slepoto opravimo razširjen očesni pregled, pri katerem preizkusimo tudi zaznavanje barv s posebnimi testi.

Povezave:

Cenik očesnih pregledov