Težave s hrbtenico pri tekačih

Bolečine v križu in vzdolž nog so pogosta težava, s katero so soočajo tekači na dolge in kratke proge. Natančno usmerjena anamneza je potrebna za določitev izvora bolečine, če se bolečina kam projicira ali pa se širi pod koleno. V kombinaciji z mravljinčenjem ali šibkostjo v nogi je lahko bolečina posledica pritiska na živčno korenino.

hernija diska

Večina bolečin v križu se pojavi v ledveno-križničnem predelu in je povezana z mehanskimi dejavniki. Potrebno je oceniti nenormalno rotacijo medenice z določitvijo višine medeničnih grebenov ter sprednjega (SIAS) in zadnjega (SIPS) zgornjega medeničnega trna. Gibljivost ledvenega dela hrbtenice, kolkov, kolen in gležnjev ovrednotimo skozi usmerjen ortopedski pregled. Za oceno sakroiliakalnih sklepov naredimo posebne klinične teste in se v primeru, da bolečina izvira iz njih, dogovorimo za diagnostično blokado tega sklepa.

Večidel bolečin v križu pri tekačih je posledica slabe drže med tekom in nizkega mišičnega tonusa. Z opozarjanjem na pravilno držo in gibe telesa med tekom, usmerjenim izobraževanjem pravilne tehnike ogrevanja in vajami za ojačanje trebušnih in hrbtnih mišic uspemo odpraviti večino težav. Pri tekačih s hiperlordozo v ledvenem delu so vaje za ojačanje mišic trupa ključne, da se bolečina v križu sploh ne pojavi.

Spondiloliza predstavlja utrujenostni zlom „pars interarticularisa“ in se lahko pojavi v kombinaciji z metanjem ali poskoki. Klasično so bolečine bolj izrazite pri aktivnosti in do neke mere odležejo v mirovanju. Klinični pregled je lahko normalen, lahko pa opazimo zategovanje zadnjih stegenskih mišic. Po postavitvi diagnoze s slikovnimi preiskavami (RTG, scintigrafija, CT) se za več mesecev odsvetuje vsa telesna aktivnost, ob kateri tekač čuti bolečine. V primeru aktivne lezije na scintigrafiji, je smiselna uporaba torakoledvenega steznika.

spondiloliza

Bolečina v križu, ki deluje atipično in se po zdravljenju ne zmanjša, nas lahko opozori na druga obolenja: Sheuermannova bolezen, Reiterjev sindrom, ankilozantni spondilitis, sakroileitis. Nepovezana s športno vadbo se lahko ta pojavijo tudi pri tekačih.

Pri atletih se bolečina lahko tudi širi iz križa ali ritnic navzdol pod koleno. Radikularni znaki so lahko posledica draženja korenine živca (zaradi obrabe ali protruzije medvretenčne ploščice) ali utesnitve v poteku ishiadičnega živca, pogosto zaradi zategnjene mišice piriformis. Razmejitev sindroma piriformisa od vnetja narastišča zadnjih stegenskih mišic predstavlja klinični izziv.

Bolečina v ritnici, ki se širi po nogi navzdol, je pogosto posledica sindroma piriformisa. Topa bolečina se najprej prične po daljšem teku, nato se pojavlja že na krajše razdalje, postane ostra in se razširi po spodnji okončini. Bolečino lahko sproži tudi dlje časa trajajoče sedenje. Pritisk na izstopišče ishiadičnega živca sproži bolečino in simptome vzdolž noge. Za potrditev se uporablja provokacijsko testiranje raztezanja mišice piriformis. Tekač sedi z gležnjem boleče noge na kolenu neboleče noge. Nato pritisne koleno boleče noge proti tlem, vzravna hrbtenico in se nagne v pasu naprej. Na ta način napne mišico piriformis in ostale zunanje obračalke kolka ter stisne pod njim izhajajoči ishiadični živec, kar pripelje do značilne bolečine. Provokativni testi so del rešitve težave, saj redno izvajanje le-teh pripelje do raztezanja mišice piriformis in manjše utesnitve pod njo. Vadba naj bo na začetku v vodi, tek se prične šele, ko so težave povsem minile. Ko preverimo, da sta okončini enako dolgi, pričnemo najprej s tekom po ravni podlagi in nato stopnjujemo intenziteto vadbe ter izbiramo različne podlage.