Najpogostejša oblika je Alzheimerjeva bolezen, pogoste pa so tudi vaskularna demenca, demenca z Lewyjevimi telesci, frontotemporalna demenca in demenca pri Parkinsonovi bolezni.
V Sloveniji je demenca pomemben javnozdravstveni izziv, ki se bo zaradi staranja prebivalstva v prihodnjih letih še povečeval. Po oceni Alzheimer Europe naj bi leta 2025 v Sloveniji z demenco živelo približno 39.700 oseb, do leta 2050 pa približno 67.100 oseb. NIJZ prav tako poudarja, da demenca zaradi dolgožive družbe predstavlja vse večje javnozdravstveno breme.
Diagnostična obravnava
Diagnostika demence se začne s pogovorom z bolnikom in po možnosti tudi s svojci, saj so pomembni podatki o začetku težav, napredovanju, spremembah vedenja, vplivu na vsakodnevno življenje, zdravilih in pridruženih boleznih. Sledi klinični in nevrološki pregled ter osnovna ocena kognitivnih funkcij s standardiziranimi testi.
V diagnostični postopek sodijo tudi laboratorijske preiskave za izključevanje popravljivih vzrokov kognitivnega upada in slikovna diagnostika možganov, ki pomaga izključiti druge vzroke in opredeliti podtip demence.
Pri nejasni sliki se lahko opravijo podrobnejše nevropsihološko testiranje, preiskave likvorja z biomarkerji Alzheimerjeve bolezni, FDG-PET/SPECT ali druge usmerjene preiskave. Pri sumu na hitro napredujočo demenco je potrebna hitra nevrološka obravnava.
Terapevtske možnosti
Zdravljenje demence je usmerjeno v upočasnitev napredovanja bolezni, lajšanje simptomov, ohranjanje samostojnosti in podporo svojcem. Pomembni so urejanje pridruženih bolezni, pregled zdravil, skrb za sluh in vid, spanje, prehrano, telesno aktivnost, varnost v domačem okolju ter pravočasno načrtovanje nadaljnje oskrbe.
Pri blagi do zmerni Alzheimerjevi bolezni se lahko uporabljajo zaviralci acetilholinesteraze. Pri zmerni do hudi Alzheimerjevi bolezni oziroma kadar ta zdravila niso primerna, pride v poštev memantin; pri napredovali bolezni se lahko memantin uporablja tudi v kombinaciji z zaviralcem acetilholinesteraze.
Pri demenci z Lewyjevimi telesci se lahko uporabljata donepezil ali rivastigmin, pri vaskularni demenci pa je zdravljenje predvsem usmerjeno v obvladovanje žilnih dejavnikov tveganja, kot so krvni tlak, sladkorna bolezen, holesterol, kajenje in srčno-žilne bolezni. Pri frontotemporalni demenci ta zdravila običajno niso učinkovita, zato je poudarek na vedenjski obravnavi, podpori svojcem in simptomatskem zdravljenju.
Pomemben del obravnave so tudi nefarmakološki ukrepi: kognitivna stimulacija, delovna terapija, prilagoditev okolja, strukturirana dnevna rutina, telesna aktivnost, obravnava motenj razpoloženja, vedenjskih sprememb in spanja ter svetovanje svojcem. Pri blagih do zmernih oblikah demence se priporočajo aktivnosti, prilagojene posameznikovim zmožnostim in interesom, po potrebi tudi kognitivna rehabilitacija ali delovna terapija.
V zadnjih letih so na voljo tudi novejša zdravila s protitelesi proti amiloidu, ki so namenjena za bolnike z blagim kognitivnim upadom ali blago demenco zaradi Alzheimerjeve bolezni, potrjeno amiloidno patologijo in ustreznim genetskim profilom ApoE4. Zdravljenje zahteva specialistično presojo, redne infuzije in MRI spremljanje zaradi tveganja možganskega edema ali krvavitev.
