Najpogostejša je ishemična možganska kap, ki nastane zaradi zapore možganske žile s strdkom. Redkejša, a pogosto zelo resna, je hemoragična možganska kap, pri kateri pride do razpoka žile in krvavitve v možgane. Prehodne, kratkotrajne nevrološke težave imenujemo TIA oziroma “mala možganska kap”; tudi če simptomi minejo, je potreben hiter pregled, saj je tveganje za pravo možgansko kap povečano.
Klinična slika
Znaki možganske kapi se običajno pojavijo nenadoma. Najpogostejši so povešen ustni kot, šibkost ali odrevenelost ene strani telesa, motnje govora, nerazločen govor, motnje razumevanja, nenadne motnje vida, vrtoglavica z motnjo ravnotežja ali hoje, zmedenost ter nenaden zelo hud glavobol. Pri sumu na možgansko kap je treba takoj poklicati 112 — tudi če se težave izboljšajo.
Pri prepoznavanju pomaga pravilo GROM:
G — govor: ali oseba govori nerazločno ali ne razume govora?
R — roka: ali ene roke ne more dvigniti ali je šibka?
O — obraz: ali je ustni kot povešen?
M — minuta: vsaka minuta šteje — takoj pokličemo 112.
Diagnostika
V bolnišnici je najprej pomembno hitro ugotoviti, ali gre za ishemično kap ali krvavitev. Diagnostika običajno vključuje nevrološki pregled, meritev krvnega sladkorja, laboratorijske preiskave, EKG ter slikovno diagnostiko možganov, najpogosteje CT glave, po potrebi tudi CT angiografijo, CT perfuzijo ali MRI. S temi preiskavami zdravniki ocenijo vrsto kapi, mesto zapore ali krvavitve in možnost nujnega zdravljenja.
Zdravljenje
Zdravljenje je odvisno od vrste možganske kapi in časa od začetka simptomov. Pri ishemični kapi je pri izbranih bolnikih možno zdravljenje z zdravilom za raztapljanje strdka — intravensko trombolizo, najpogosteje v prvih urah po začetku težav. Pri zapori večje možganske žile lahko pride v poštev mehanska trombektomija, pri kateri se strdek odstrani s katetrskim posegom; pri izbranih bolnikih je možna tudi več ur po začetku simptomov, če slikovna diagnostika pokaže, da je možgansko tkivo še rešljivo.
Pri možganski krvavitvi je zdravljenje usmerjeno v nadzor krvnega tlaka, ukinitev ali nevtralizacijo zdravil za redčenje krvi, zdravljenje otekanja možganov in po potrebi nevrokirurško obravnavo. Po akutnem zdravljenju je zelo pomembna zgodnja rehabilitacija, ki lahko vključuje fizioterapijo, delovno terapijo, logopedsko obravnavo, psihološko podporo in prilagoditve za varno vrnitev v vsakdanje življenje.
Preventiva
Preprečevanje možganske kapi temelji na urejanju dejavnikov tveganja. Najpomembnejši so dobro urejen krvni tlak, zdravljenje sladkorne bolezni in povišanega holesterola, opustitev kajenja, redna telesna dejavnost, zdrava prehrana, vzdrževanje primerne telesne teže ter zmernost pri alkoholu. Pri bolnikih z motnjami srčnega ritma, zlasti z atrijsko fibrilacijo, je pogosto potrebno zdravljenje z antikoagulacijskimi zdravili, ki zmanjšajo tveganje za nastanek strdkov.
Po preboleli možganski kapi ali TIA je preventiva posebej pomembna. Zdravnik lahko predpiše zdravila proti strjevanju krvi, zdravila za znižanje holesterola, zdravljenje krvnega tlaka in druge ukrepe glede na vzrok kapi. Cilj je preprečiti ponovitev kapi in čim bolje ohraniti samostojnost ter kakovost življenja.
