Po operaciji sive mrene se lahko pri delu bolnikov po mesecih ali letih pojavi zameglitev zadnje lečne ovojnice, v katero je vstavljena umetna očesna leča (sekundarna katarakta ali posteriorna kapsularna opacifikacija). Bolniki običajno opazijo postopno slabšanje vida, več bleščanja pri močni svetlobi, težave pri nočni vožnji ali občutek, da se je siva mrena »vrnila«. Težavo učinkovito odpravimo z YAG lasersko kapsulotomijo.
Kako poteka poseg?
YAG laserska kapsulotomija je kratek, neboleč ambulantni poseg, pri katerem z laserjem ustvarimo odprtino v zamegljeni zadnji lečni ovojnici za vstavljeno umetno lečo. S tem ponovno omogočimo neoviran prehod svetlobe do mrežnice in izboljšamo vid.
Pred posegom bolniku v oko nakapamo kapljice za razširitev zenice in kapljice za lokalno anestezijo. Sam laserski poseg običajno traja le nekaj minut.
Pooperativna terapija
Po laserskem posegu bolnik običajno prejme protivnetne očesne kapljice za nekaj dni. Večina bolnikov se lahko k običajnim dejavnostim vrne že isti dan.
Kakšni so pričakovani rezultati?
Izboljšanje vida je pogosto opazno že v nekaj urah ali dneh po posegu. Pri večini bolnikov pride do pomembnega izboljšanja ostrine vida, kontrastne občutljivosti in zmanjšanja bleščanja. Ker odstranimo vzrok motnosti, se zameglitev praviloma ne ponovi.
Možni zapleti
YAG laserska kapsulotomija je varen poseg z zelo nizkim tveganjem za zaplete. Redko se lahko pojavijo:
- prehodno zvišanje očesnega tlaka,
- pojav plavajočih motnjav ("mušic") v vidnem polju,
- blago vnetje v očesu,
- poškodba umetne očesne leče,
- oteklina rumene pege (cistoidni makularni edem),
- raztrganina ali odstop mrežnice, zlasti pri kratkovidnih bolnikih ali bolnikih z drugimi dejavniki tveganja.
Ob nenadnem pojavu številnih novih motnjav, bliskanja ali sence v vidnem polju je potreben takojšen pregled pri oftalmologu.
Kaj se zgodi, če poseg odložimo?
Odlaganje posega običajno ne predstavlja nevarnosti za oko, lahko pa se postopno slabša kakovost vida in s tem kakovost vsakodnevnega življenja. Bolniki imajo lahko več težav pri branju, vožnji, delu z računalnikom in opravljanju natančnih opravil. V zelo napredovalih primerih lahko izrazita motnost oteži tudi pregled očesnega ozadja in spremljanje morebitnih bolezni mrežnice ali vidnega živca.
