Sifilis povzroča bakterija Treponema pallidum, ki se prenaša s spolnim stikom (v 95%), redkeje s poljubi ali ugrizi, izjemoma preko predmetov.

Glede na trajanje okužbe ga delimo na zgodnji (do konca prvega leta po okužbi) in pozni (po prvem letu po okužbi) sifilis. Zgodnji sifilis se lahko kaže s čvrsto rdečo papulo- primarnim afektom, iz katere nastane neboleča razjeda- trdi čankar, ki v nekaj tednih zaceli, zato jo okuženi pogosto spregleda oziroma je ne povezuje z okužbo. Kasneje se povečajo bezgavke, najpogosteje ingvinalno, lahko pa po celem telesu, ki so prav tako neboleče. Sledi nesrbeč izpuščaj, ki se širi iz trupa na okončine, značilne so spremembe na dlaneh in stopalih. Redkeje vidimo genitalnim bradavicam podobne spremembe na spolovilu ali okrog anusa, ki se imenujejo kondilomata lata in so zelo kužni. Redkeje se pojavijo krožno izpadanje las in dlak, hipopigmentirane lise po trupu ali angina. Po enem letu po okužbi izzvenijo vse kožne spremembe in okužbo odkrijemo le s preiskavo krvi. V tem obdobju lahko pride do poškodbe srca, živčevja ali drugih organov.

Okužbo dokažemo s serološko preiskavo krvi, prvi testi so pozitivni 3 tedne po okužbi. Okužbo zdravimo z injekcijo antibiotika v mišico. Po dokazani okužbi spremljamo osebo še dve leti po zdravljenju. Pomembno je, da zdravimo tudi osebe, ki so prišle v stik z okuženo osebo in s tem preprečimo širjenje okužbe.