Parasomnije
NREM parasomnije
NREM parasomnije so motnje spanja, ki nastanejo med globokim NREM-spanjem, najpogosteje v prvi tretjini noči. Gre za nepopolno prebujanje, pri katerem je oseba delno budna in delno še spi, zato se dogodka pogosto ne spomni ali se ga spomni zelo slabo. Med najpogostejše NREM parasomnije sodijo zmedena prebujanja, hoja v spanju in nočni strahovi.
Zmedena prebujanja se kažejo kot prebujanje z zmedenostjo, upočasnjenim odzivanjem, nejasnim govorom ali nenavadnim vedenjem, običajno brez izrazitega strahu. Oseba je lahko videti budna, vendar se slabše odziva na okolico in se dogodka pozneje pogosto ne spomni.
Hoja v spanju vključuje vstajanje iz postelje, hojo ali druga avtomatizirana vedenja med spanjem. Oči so lahko odprte, vendar oseba ni polno budna in se običajno ne zaveda okolice. Pomembni so varnostni ukrepi, saj lahko pride do padcev ali poškodb.
Nočni strahovi se kažejo z nenadnim krikom, izrazitim strahom, pospešenim srčnim utripom, potenjem in vznemirjenostjo. Osebo je med epizodo težko potolažiti ali povsem prebuditi, zjutraj pa se dogodka pogosto ne spomni.
Sprožilni dejavniki so lahko pomanjkanje spanja, stres, vročina, alkohol, nekatera zdravila, neredni spalni ritmi, motnje dihanja med spanjem in drugi dejavniki, ki povzročajo prebujanja iz globokega spanja. Epizode so pogostejše pri otrocih, pri odraslih pa je ob novem pojavu, pogostih epizodah, poškodbah ali nenavadni klinični sliki priporočljiva specialistična obravnava.
Diagnostika temelji predvsem na pogovoru z bolnikom in svojci oziroma partnerjem, opisu dogodkov, pregledu zdravil in pridruženih bolezni. Pri nejasnih primerih, poškodbah, sumu na epileptične napade ali drugo motnjo spanja se opravi polisomnografija. Zdravljenje vključuje urejen ritem spanja, dovolj spanja, izogibanje sprožilcem, zdravljenje pridruženih motenj in predvsem varnostne ukrepe v spalnici. Pri pogostih ali nevarnih epizodah se lahko uvede tudi usmerjeno zdravljenje.
REM parasomnije
REM parasomnije so motnje spanja, ki se pojavljajo v fazi REM-spanja, to je fazi, v kateri največ sanjamo. Najpomembnejša med njimi je vedenjska motnja REM faze spanja, pri kateri oseba med sanjanjem govori, kriči, maha z rokami, brca, udarja ali celo pade iz postelje, ker med REM-spanjem ne pride do običajne mišične ohromelosti. Dogajanje pogosto ustreza vsebini sanj, ki so lahko zelo žive ali neprijetne.
Motnja je pomembna predvsem zato, ker lahko povzroči poškodbe bolnika ali partnerja. Pogosteje se pojavlja pri starejših odraslih in je najpogosteje povezana z nevrodegenerativno boleznijo (Parkinsonova bolezen, demenca z Lewyjevimi telesci ali multipla sistemska atrofija), zato je pri novonastalih težavah v odrasli dobi priporočljiva specialistična obravnava.
Diagnostika vključuje pogovor z bolnikom in po možnosti s partnerjem, opis dogodkov med spanjem, pregled zdravil in pridruženih bolezni. Pri sumu na vedenjsko motnjo REM faze spanja je včasih potrebna polisomnografija, ki potrdi povečano mišično aktivnost v REM-spanju in pomaga izključiti druge vzroke, na primer epileptične napade ali druge motnje spanja.
Zdravljenje temelji predvsem na varnosti med spanjem: odstranitev ostrih in nevarnih predmetov iz spalnice, zaščita pred padcem iz postelje, odmik pohištva in po potrebi ločeno spanje, dokler težave niso urejene. Pri pogostih ali nevarnih epizodah se lahko uvede zdravljenje z zdravili, najpogosteje z melatoninom ali klonazepamom, vendar vedno po presoji specialista.
Med REM parasomnije uvrščamo tudi nočne more, pri katerih se bolnik običajno dobro spomni neprijetnih sanj, ter spalno paralizo, pri kateri se ob uspavanju ali prebujanju za kratek čas ne more premakniti, čeprav je buden.