Sindrom nemirnih nog

Težave se pojavijo ali poslabšajo v mirovanju, predvsem zvečer in ponoči, gibanje pa jih vsaj začasno olajša. Zaradi tega pogosto motijo uspavanje in kakovost spanja. 

Bolniki opisujejo neprijetne občutke globoko v nogah, najpogosteje v mečih, stegnih ali stopalih. Simptomi se izrazijo pri sedenju, ležanju, med počitkom, na daljših poteh ali zvečer v postelji. Hoja, raztezanje ali premikanje nog težave začasno zmanjšajo. Pogosto so pridruženi periodični gibi udov med spanjem, ki lahko dodatno prekinjajo spanec in povzročajo dnevno utrujenost. 

Sindrom nemirnih nog je lahko genetsko pogojen in je posledično prisoten v družini, lahko pa je sekundaren, povezan z drugimi stanji. Pomembni dejavniki so pomanjkanje železa v možganih, nosečnost, kronična ledvična bolezen, sladkorna bolezen, periferna nevropatija in nekatera zdravila. Stanje lahko poslabšajo tudi pomanjkanje spanja, alkohol, kofein in neurejen spalni ritem. 

Diagnoza je predvsem klinična, na podlagi značilnega opisa težav: potreba po premikanju nog, poslabšanje v mirovanju, izboljšanje z gibanjem ter izrazitejše težave zvečer ali ponoči. Pri obravnavi je pomembno izključiti podobna stanja, kot so krči v nogah, nevropatija, bolečine zaradi žilnih ali ortopedskih vzrokov ter neželeni učinki zdravil. 

Pri blažjih težavah pomagajo ureditev spanja, redna zmerna telesna aktivnost, raztezanje, zmanjšanje kofeina in alkohola, izogibanje nikotinu ter pregled zdravil, ki lahko simptome poslabšajo. Nova priporočila povdarjajo pomen železa pri zdravljenju sindorma nemirnih nog. Priporočeno je preveriti zaloge železa v krvi in po potrebi nadomeščati železo. Če omenjeni ukrepi ne pomagajo, se lahko uvede simptomatsko zdravljenje z zdravili.