Higiena spanja

Namenjena je vsem, posebej pa ljudem z nespečnostjo, nemirnim spanjem, utrujenostjo ali porušenim ritmom spanja. 

Koristno je, da hodimo spat in vstajamo ob približno isti uri, tudi ob koncu tedna. Spalnica naj bo mirna, temna, primerno hladna in namenjena predvsem spanju. Pred spanjem se izogibamo močni svetlobi, uporabi telefona, računalnika in televizije, saj zasloni lahko zavirajo naravno pripravo telesa na spanje. 

Čez dan pomaga redna telesna aktivnost, vendar ne tik pred spanjem. Kofein, nikotin in energijske pijače lahko motijo spanje, zato se jim je dobro izogibati predvsem popoldne in zvečer. Alkohol sicer lahko uspava, vendar poslabša kakovost spanja in povzroča prebujanja. 

Večer naj bo umirjen. Pomagajo sprostitvena rutina, branje, mirna glasba, dihalne vaje ali topel tuš. Težjih obrokov ne uživamo tik pred spanjem, prav tako ni priporočljivo hoditi spat lačen.

Če ne moremo zaspati, je bolje, da po približno 20–30 minutah vstanemo, odidemo v drug prostor in počnemo nekaj mirnega pri šibki svetlobi. V posteljo se vrnemo, ko postanemo zaspani. S tem možgane ponovno naučimo, da je postelja prostor za spanje, ne za premlevanje skrbi. 

Dnevni počitek naj bo kratek, običajno do 20–30 minut, in ne pozno popoldne. Pri dolgotrajni nespečnosti, smrčanju, premorih dihanja med spanjem, izraziti dnevni zaspanosti ali nenavadnem vedenju med spanjem je priporočljiv pregled pri strokovnjaku za motnje spanja.