Zdravila za nespečnost

Praviloma jih uporabljamo individualno, v najnižjem učinkovitem odmerku in čim krajši čas, ob hkratni obravnavi vzrokov nespečnosti. Smernice poudarjajo, da je kognitivno-vedenjska terapija prva izbira pri kronični nespečnosti, zdravila pa predvsem dodatek ali začasna pomoč. 

Klasična uspavala

Med klasična zdravila sodijo benzodiazepini in tako imenovana Z-zdravila, kot sta zolpidem in zopiklon. Lahko skrajšajo čas uspavanja in zmanjšajo nočna prebujanja, vendar niso primerna za dolgotrajno uporabo, ker lahko povzročajo jutranjo zaspanost, motnje ravnotežja, padce, slabšo zbranost, toleranco, odvisnost in povratno nespečnost po ukinitvi. Posebna previdnost je potrebna pri starejših, pri motnjah dihanja med spanjem, pri sočasnem alkoholu in pri voznikih.

Melatonin

Melatonin je hormon, ki sodeluje pri uravnavanju ritma spanja in budnosti. V obliki s podaljšanim sproščanjem je v EU indiciran za kratkotrajno zdravljenje primarne nespečnosti pri bolnikih, starih 55 let ali več, vendar za to indikacijo v Sloveniji ni registriran. Jemlje se zvečer, običajno 1–2 uri pred spanjem, zdravljenje pa je časovno omejeno. 

Sedativni antidepresivi

Pri nekaterih bolnikih, zlasti kadar so pridruženi depresija, tesnoba, kronična bolečina ali izguba apetita, se lahko uporabljajo zdravila s pomirjevalnim učinkom, na primer nekateri antidepresivi. Ta zdravila niso namenjena vsem oblikam nespečnosti in jih je treba izbrati previdno zaradi možnih neželenih učinkov, kot so dnevna zaspanost, suha usta, zaprtje, porast telesne teže ali vpliv na srčni ritem. 

Antihistaminiki in zdravila brez recepta

Nekateri antihistaminiki povzročajo zaspanost, vendar niso dobra dolgoročna rešitev za nespečnost. Lahko povzročajo jutranjo omotičnost, slabšo zbranost, suha usta, zaprtje, zastajanje urina in zmedenost, posebej pri starejših. Tudi zeliščni pripravki in prehranska dopolnila imajo lahko učinke in interakcije z drugimi zdravili, zato je smiselno o uporabi obvestiti zdravnika. 

Nova zdravila: antagonisti oreksinskih receptorjev

Oreksin je snov v možganih, ki spodbuja budnost; ta zdravila zmanjšajo signal za budnost in tako pomagajo pri uspavanju in vzdrževanju spanja. Najpomembnejši predstavnik v Evropi je daridoreksant.

Daridoreksant je v EU odobren za zdravljenje odraslih z nespečnostjo, ki traja vsaj 3 mesece in pomembno vpliva na dnevno delovanje, vendar trenutno v Sloveniji še ni na voljo. Jemlje se zvečer pred spanjem in pomaga ljudem hitreje zaspati, spati dlje in izboljšati dnevno delovanje. Možni neželeni učinki daridoreksanta so glavobol, zaspanost, utrujenost in omotica. 

Cilj zdravljenja ni le “uspavati” bolnika, ampak izboljšati kakovost spanja, dnevno počutje in varnost, hkrati pa preprečiti dolgotrajno odvisnost od uspaval. Pri kronični nespečnosti je zato najboljši pristop kombinacija higiene spanja, kognitivno-vedenjske terapije in po potrebi skrbno izbrane farmakoterapije.