Spanje pri mladostnikih

Najstniki običajno potrebujejo približno 8–10 ur spanja na noč, vendar mnogi spijo manj, kot bi potrebovali. 

V obdobju mladostništva se biološka ura naravno premakne nekoliko naprej. To pomeni, da mladostniki pogosto težje zaspijo zgodaj zvečer in bi zjutraj najraje spali dlje. K pomanjkanju spanja dodatno prispevajo zgodnje šolske obveznosti, učenje, stres, obšolske dejavnosti, uporaba telefona in drugih zaslonov ter neredni urniki ob koncu tedna. 

Pomanjkanje spanja se lahko kaže kot težko jutranje vstajanje, dnevna zaspanost, slabša zbranost, slabši učni uspeh, razdražljivost, nihanje razpoloženja, glavoboli, manjša motivacija in večje tveganje za nezgode. Pri nekaterih mladostnikih se razvije tudi izrazit zamik ritma spanja, ko zaspijo zelo pozno in se brez zunanje prisile zbudijo šele pozno dopoldne ali opoldne. 

Za boljše spanje je pomemben reden ritem spanja in vstajanja, tudi ob koncu tedna. Priporočljivo je omejiti uporabo zaslonov pred spanjem, zmanjšati kofein in energijske pijače, poskrbeti za dnevno svetlobo zjutraj, redno telesno aktivnost čez dan in umirjeno večerno rutino. Spalnica naj bo temna, mirna in namenjena predvsem spanju. 

Če ima mladostnik dolgotrajne težave z uspavanjem, izrazito dnevno zaspanost, smrčanje, premore dihanja med spanjem, nenavadno vedenje v spanju, pogoste nočne more ali težave pomembno vplivajo na šolo in vsakodnevno življenje, je priporočljiv posvet z zdravnikom oziroma strokovnjakom za motnje spanja.