Kognitivno-vedenjska terapija

Terapija običajno vključuje več ukrepov. Pomembna je ureditev ritma spanja in budnosti, kar pomeni redno uro vstajanja in postopno vzpostavljanje stabilnega spalnega urnika. Pri nadzoru dražljajev se bolnik uči, da posteljo ponovno poveže predvsem s spanjem, ne pa z budnostjo, skrbmi ali uporabo telefona. Če ne more zaspati, se svetuje, da začasno vstane in se v posteljo vrne šele, ko postane zaspan. 

Del terapije je lahko tudi omejitev časa v postelji, pri kateri se čas ležanja prilagodi dejanskemu času spanja. S tem se poveča potreba po spanju in izboljša učinkovitost spanja. Postopoma se čas v postelji podaljšuje, ko se spanje izboljšuje. 

Pomemben del kognitivno-vedenjske terapije je tudi obravnava misli in skrbi, povezanih s spanjem. Bolniki se učijo prepoznati pretiran strah pred neprespano nočjo, zmanjšati nočno premlevanje in uporabljati sprostitvene tehnike. Dodana je tudi higiena spanja, ki vključuje primerne večerne navade, omejitev kofeina, alkohola in zaslonov ter urejeno spalno okolje. 

Kognitivno-vedenjska terapija ne deluje kot uspavalo takoj prvo noč, ampak postopno izboljšuje spanje skozi več tednov. Njena prednost je, da nima tveganja za odvisnost in da so učinki pogosto dolgotrajnejši kot pri zdravilih za spanje.