Specialistični očesni pregled

Osnovni očesni pregled

Osnovni očesni pregled se opravi pri obolenjih zunajih očesnih delov (ječmenček, fibromi, bradavice, ektropij, entropij) in zajema:

• refraktometrijo
• določitev vidne ostrine in dioptrije za očala
• pregled zunajih očesnih delov (veke)
• presvetlitev optičnih medijev
• pregled očesnega ozadja pri ozki zenici – presejalni pregled za glavkom in starostno degeneracijo rumene pege

Razširjen očesni pregled

Razširjen očesni pregled se opravi pri obolenjih sprednjega in/ali zadnjega očesnega segmenta (vnetja, degenerativne spremembe veznice in roženice, siva mrena, glavkom, degeneracija rumene pege, diabetična retinopatija, plavajoče motnjave) in zajema:

• refraktometrijo
• določitev vidne ostrine in dioptrije za očala
• orientacijsko nekontaktno merjenje očesnega pritiska
• pregled zunajih očesnih delov (veke)
• pregled sprednjega očesnega segmenta z biomikroskopom
• pregled očesnega ozadja pri široki zenici (midrijaza)
  Opozorilo: tri ure po pregledu očesnega ozadja pri široki zenici odsvetujemo upravljanje z motornimi vozili!

Dodatne preiskave

• Orientacijsko nekontaktno merjenje očesnega pritiska - pnevmotonometrija

  Nekontaktno merjenje očesnega pritiska se opravi z pnevmotonometrom. To je naprava, ki na vašo roženico pihne zelo hiter zračni pulz in izračuna očesni pritisk glede na preoblikovanje roženice, ki ga zračni pulz povzroči.

• Natančno kontaktno merjenje očesnega pritiska - aplanacijska tonometrija

  Kontaktno merjenje očesnega pritiska je standardna metoda za merjenje očesnega pritiska pri bolnikih z glavkomom ali sumom na glavkom. Opravi se z aplanacijskim tonometrom, katerega del na rahlo prislonimo na omrtveno in obarvano roženico. Pred meritvijo oči omrtvimo z anestetičnimi kapljicami , tako da je preiskava neboleča.

• Pregled barvnega vida

  Pregled barvnega vida se opravi s posebnimi Ishihara tabelami, kjer bolnika prosimo, da prebere različno obarvane znake ali številke.

• Test z Amslerjevo mrežico in navodila za uporabo doma

  Test z Amslerjevo mrežico se uporablja za ugotavljanje in spremljanje obolenj rumene pege. Bolnik opiše spremembe, ki jih vidi na posebej oblikovani mreži.

• Merjenje količine solz in kvalitete solznega filma – Schirmerjev test in BUT

  Merjenje količine solz ali Schirmerjev test se opravi s posebnim vpojnim papirjem, ki ga zataknemo za rob vek. Meritev traja do 5 minut. Merjenje kvalitete solznega filma se opravi pri sumu na pomanjkanje maščobnega sloja solz. Roženico pobarvamo s posebnim barvilom in merimo hitrost razpada solznega filma.

• Gonioskopija – pregled očesnega zakotja s kontaktnim steklom

  Pregled očesne ga zakotja s kontaktnim steklom se opravi pri bolnikih z glavkomom ali sumom na glavkom. Oko omrtvimo s kapljicami in na zrklo položimo kontaktno lečo za pregled očesnega zakotja. Pregled je povsem neboleč.

• Pregled očesnega ozadja s trozrcalnim kontaktnim steklom

  Pregled očesne ozadja s trozrcalnim kontaktnim steklom se opravi pri bolnikih s plavajočimi motnjavami, bliskanjem ali izpadom v vidnem polju. Oko omrtvimo s kapljicami in na zrklo položimo kontaktno lečo za pregled očesnega ozadja. Pregled je povsem neboleč.

• Pregled vidnega polja z avtomatskim perimetrom

  Pregled vidnega polja z avtomatskim perimetrom se najpogosteje opravi pri bolnikih z glavkomom ali sumom na glavkom. Omogoči nam odkrivanje obolenja in spremljanje uspešnosti terapije. Pregled vidnega polja oprevimo še pri bolnikih z obolenjem ali sumom na obolenje mrežnice, vidnega živca in vidnih poti v možganih ter pri določenih nevroloških obolenjih.
  Pri pregledu vidnega polja se udobno namestite pred kupulo naprave in gledate naravnost v fiksacijsko točkov sredini kupule. Nato se v kupuli na različnih mestih pojavljajo bele pike različne intenzitete, vi pa za vsako zaznano  piko pritisnete na gumb, ki ga držite v roki. Pregled se opravi za vsako oko posebej in traja od 5 do 20 minut.

• Roženična topografija

  Roženična topografija je diagnostična metoda, s katero ugotavljamo ukrivljenost in morebitne nepravilnosti v roženični površini. Opravlja se pri bolnikih s sumom na keratokonus, bolnikih z visokim astigmatizmom, za načrtovanje operacij sive mrene s toričnimi znotrajočesnimi lečami in pri bolnikih s sumom na nepravilnost roženične površine.

Slikanje očesnega ozadja

Očesno ozadje slikamo z visokoločljivo kamero, da dokumentiramo bolezenske spremembe na mrežnici. Takšno slikanje najpogosteje uporabimo pri bolnikih z diabetično retinopatijo, glavkomom ali pigmentnimi nevusi na očesnem ozadju. Na slikah lahko tudi izmerimo patološke spremembe in tako natančno spremljamo njihovo spreminjanje.

V Medicinskem centru Betnava uporabljamo posebno aparaturo OCT (optična koherentna tomografija), s katero natančno analiziramo mrežnico in sprednji očesni segment.

Omogoča nam kompleksno analizo patoloških sprememb mrežnice, vidnega živca, sprednjega očesnega prekata in roženice. Takšne meritve najpogosteje uporabljamo pri bolnikih z diabetično retinopatijo, starostno degeneracijo rumene pege in glavkomom.

Pri preiskavi OCT angiografiji nam aparat omogoča neinvazivno preiskavo pretoka krvi v mrežničnem žilju in žilnici brez uporabe posebnega kontrastnega sredstva. S to preiskavo lahko ugotovimo patološke spremembe mrežničnega žilja in žilnice. Takšna preiskava se običajno uporablja pri bolnikih s sumom na vlažno obliko starostne degeneracije rumene pege, pri bolnikih z zaporo mrežničnih žil in pri bolnikih z diabetično retinopatijo.

Ultrazvok oči

Ultrazvočna preiskava oči je pomembna dodatna metoda, ki jo v okulistiki pogosto uporabljamo. Je popolnoma neškodljiva in neboleča.

Najpogosteje preiskavo opravimo v primerih, ko globji očesni deli, kot so steklovina in očesno ozadje niso pregledni. Ultrazvok oči uporabljamo še v diagnostiki različnih očesnih tumorjev, pri krvavitvi v steklovino, pri sumu na odstop mrežnice, pri diagnostiki in spremljanju ščitnične (endokrine) orbitopatije, pri nekaterih globjih očesnih vnetjih (skleritis) in pri sumu na nekatera obolenja vidnega živca (druze papile vidnega živca, papiledem).

Ultrazvok je visokofrekventen zvok, ki se širi iz ultrazvočne sonde v tkivo in se od različnih tkiv različno odbija. Odbiti ultrazvok, ki se vrne nazaj do sonde računalnik analizira in na podlagi te analize prikaže sliko organa na računalniškem zaslonu. Pri očesnem ultrazvoku običajno uporabljamo več ultrazvočnih sond. Najpogosteje uporabljamo 10 MHz B-sondo, s katero dobimo dvodimenzionalno sliko prereza zrkla in tkiv v orbiti. 

Pogosto uporabljamo tudi 8 MHz A-sondo, s katero dobimo enodimenzionalni prikaz določenega tkiva. Ta preiskava je zelo uporabna pri določanju notranje strukture določenih sprememb, kot so očesni nevusi in tumorji. Zelo je uporabna tudi pri ugotavljanju odstopa mrežnice.

Udobno se vležete na preiskovalno mizo, oči vam omrtvimo z anestetičnimi kapljicami in jih nato zaprete. Na veke nanesemo ultrazvočni gel, nato pa se vas zdravnik na rahlo dotakne z ultrazvočno sondo. Pri preiskavi bolnik po naročilu zdravnika gleda z zrklom v različne smeri. Po preiskavi vam gel obrišemo iz vek in splahnemo oči.

Vse preiskave so samoplačniške!