Artroskopija

Začetki artoskopije segajo v prvo polovico 20. stoletja, takšna kot jo poznamo danes pa se je začela razvijati v poznih 60-ih letih prejšnjega stoletja in se še vedno izpopolnjuje.  Metoda se je v Sloveniji pričela uporabljati v poznih 70-ih in zgodnjih 80-ih letih prejšnjega stoletja. V začetku je bila omejena na večje sklepe: koleno, rama, s tehničnim napredkom in izboljšanim kirurškim znanjem pa se je njena uporabnost razširila še na druge sklepe: gleženj, kolk, rama, zapestje, hrbtenica,…

Kaj je artroskopija?

Artroskopija sklepov je invazivna diagnostična in terapevtska metoda, ki operaterju omogoča pogled v notranjost sklepa s pomočjo posebnega optičnega inštrumenta – kamere  skozi kožni rez velikosti  približno 1 cm, oceno struktur v njem, postavitev diagnoze in hkrati tudi možnost operativne oskrbe morebitne nepravilnosti v sklepu.  Pred časom, ko še nismo imeli na voljo natančnih preiskav, s tem mislim predvsem na magnetno resonanco z ali brez dodatka kontrasta v sklep, je bila mnogokrat uporabljena kot diagnostična metoda pri iskanju znotraj sklepnih težav bolnikov. Danes se kot diagnostična metoda uporablja izjemno redko, saj nam druge diagnostične metode nadomestijo potrebo po neposrednem pogledu v sam sklep. Hkrati pa se veča njena uporabnost kot terapevtske metode, saj se z izboljšavo inštrumentov, povečanega obsega znanja in izboljšavami kirurških tehnik  širi možnost zdravljenja znotraj sklepne patologije s pomočjo kamere in mini-instrumentov.

V primerjavi s klasičnimi operacijami je metoda manj invazivna (manjša poškodba struktur v okolici sklepa – krajše operativne rane), omogoča krajšo hospitalizacijo in rehabilitacijo, boljši je tudi kozmetični rezultat.

Možnosti artroskopije

Za normalno delovanje sklepov je potrebna intaktnost vseh tako znotraj kot tudi zunaj sklepnih struktur. Poškodba ali deformacija katerekoli izmed njih poruši njihovo uravnoteženo medsebojno delovanje in poveča obremenitev ostalih struktur v sklepu, kar vodi do dodatnih poškodb in večanja bolečine. Danes je artroskopija uspešna metoda zdravljenja večine znotraj sklepnih poškodb kolenskega, ramenskega, skočnega (gleženj) in kolčnega sklepa, vse pogosteje pa se uporablja tudi kot metoda izbora pri zdravljenju poškodb zapestja in komolca.

Omogoča nam, da s pomočjo kamere natančno ocenimo vse (ali pa vsaj večino) znotraj sklepne strukture in s pomočjo dodatnih inštrumentov, ki so prilagojeni za vsak sklep posebej, poškodovane strukture tudi oskrbimo: bodisi jih zašijemo, odstranimo ali celo nadomestimo z novimi. Kot primer lahko opišemo artroskopijo kolena s katero lahko postavimo diagnozo in oskrbimo okvarjen meniskus, hrustančne površine, križne vezi, odstranimo prosta telesa, oskrbimo in po potrebi odstranimo notranjo sklepno ovojnico (revmatološki bolniki,…), odvzamemo vzorce tkiv za nadaljnje preiskave…

Kako poteka artroskopija kolena

Večino artroskopij kolena izvajamo enodnevni kirurški poseg, kar pomeni, da je bolnik isti dan sprejet, operiran in odpuščen v domačo oskrbo (izvzeti večji posegi: rekonstrukcija vezi, odstranjevanje notranje sklepne kapsule,…).

Artroskopski poseg lahko izvajamo s pomočjo lokalne (omrtven sklep), spinalne (omrtven spodnji del telesa) ali splošne (spanje) anestezije, po dogovoru med bolnikom, operaterjem in anesteziologom.

Če poseg izvajamo v lokalni ali spinalni anesteziji, ga lahko bolnik tudi spremlja na monitorju. Operater bo skozi majhne reze (dva, redko več) v koleno uvedel kot svinčnik veliko kamero, koleno napolnil s sterilno tekočino in pregledal notranjost sklepa. Pri tem si bo pomagal s kljukico uvedeno skozi drug rez. Po pregledu sklepa sledi poprava okvarjenih struktur, spiranje sklepa in šiv ali lepljenje majhnih vstopnih ran. Ves čas operacije ima bolnik možnost (v večini ustanov v Sloveniji) spremljati operacijo lastnega kolena na monitorju. To nam omogoča, da bolniku že med samim posegom prikažemo in pojasnimo obseg poškodb in mu razložimo pričakovan uspeh zdravljenja. Če je potrebna rekonstrukcija kolenske vezi (ostanke stare vezi odstranimo in jo nadomestimo z novo), odstranitev notranje sklepne ovojnice ali učvrstitev oz. nadomestitev poškodovanega hrustanca…, pa  je potrebno čas hospitalizacije podaljšati.

Pričakovani rezultat po artroskopski operaciji

Bolnik lahko pričakuje bistveno izboljšanje kliničnega stanja oz. odpravo večine težav, v kolikor je bila pravilno postavljena indikacija za operacijo in operater ni med samim posegom ugotovil dodatnih poškodb znotraj sklepnih struktur. Čeprav lahko z artroskopskim posegom ozdravimo številna stanja, pa lahko tudi po posegu ostanejo prisotne manjše težave v smislu občasnega zbadanja, bolečine,… in nekatere omejitve fizične aktivnosti v primerjavi z obdobjem pred poškodbo oz. pred nastopom težav.