Osteoartroza - degenerativna obraba sklepov

Vemo, da povzroča bolečino, ki pomembno vpliva na zmanjšano kvaliteto življenja obolelih s to boleznijo, v zadnjih letih pa je s staranjem prebivalstva postala celo vodilni vzrok invalidnosti v starosti (pri ljudeh nad 65 letom). Najpogosteje je prizadet kolenski sklep.

Kaj pomeni beseda artroza?

Osteoartroza ali degenerativna bolezen sklepa je stanje sklepa za katerega je značilna progresivna izguba normalne strukture in posledično tudi funkcije sklepnega hrustanca. Navadno nastane zaradi porušenega ravnovesja med mehanskimi obremenitvami in sposobnostjo hrustanca, da se primerno odzove na te obremenitve. Ob hrustancu, ki je primarno prizadet, bolezen prizadene tudi ostale sklepne strukture: kost, kapsulo in sklepno ovojnico – sinovijo.  Normalni sklep sestavljajo številne strukture, ki sklepu zagotavljajo primerno delovanje in ga hkrati tudi ščitijo. Za normalno delovanje sklepa je potrebna intaktnost vseh sklepnih struktur, saj se v primeru poškodbe katerekoli znotraj ali zunaj sklepne strukture poruši ravnovesje njihovega delovanja in s tem biomehanika sklepa, kar vodi do nepravilnega delovanja sklepa ter  večjih obremenitev na sklepne površine. Posledica take kaskade je pogosto okvara hrustanca in osteoartroza. 

Sklepni hrustanec je za razliko od ostalih sklepnih struktur tkivo, ki nima lastne prekrvitve ali oživčenja, in zaradi tega ob poškodbi ne boli (ni oživčen) (vzrok za morebitno bolečino so prizadete ostale sklepne strukture), prav tako pa nima lastne sposobnosti normalnega celjenja, kot ga imajo druga tkiva v našem telesu, ker ni prekrvljen. 

Dejavniki tveganja za artrozo

Do nedavnega je veljalo prepričanje, da je osteoartroza posledica preobremenitve sklepov, vendar je potek bolezni bolj zapleten in še ne povsem jasen. Danes vemo, da na pojav in potek artroze vplivajo različni faktorji.

Poznamo nekaj dejavnikov tveganja za nastanek artroze:

• Starost. Je najpomembnejši dejavnik tveganja za nastanek artroze sklepov. Čeprav lahko bolezen nastopi že pred 30 letom, pa se pogosteje pojavlja po 50 letu in z vsakim letom postaja pogostejša. Presnovne  spremembe hrustanca, ki se pojavijo s staranjem, oslabijo njegovo odpornost na poškodbe. 
• Dednost. Je pomembna predvsem pri zgodnjem nastanku artroze rok, kolkov in oblikah, ki prizadenejo več sklepov naenkrat.
• Debelost. Je pomemben dejavnik tveganja in eden redkih na katere lahko vplivamo in se jim izognemo. Obstajajo študije, ki dokazujejo do 8  krat večjo verjetnost za  radiološke spremembe značilne za artrozo kolen pri moških oz. ženskah z BMI (body mass index) > 35. 
• Mehanične nepravilnosti. Nekatere nevrološke in ortopedske bolezni povečajo stres na sklepe, kar veča možnosti razvoja artroze teh sklepov. 
• Poškodbe. Tudi manjše poškodbe sklepov v mladosti, ki jih ignoriramo in podcenimo pogosto kažejo posledice  v obliki artroze šele v starosti, po nekaterih podatkih do 10 krat pogosteje, kot če sklep ni bil poškodovan. 
• Šport. Ali tek povzroča artrozo sklepov spodnjih okončin? Je vprašanje, ki še vedno nima dokončnega odgovora, zadnje študije pa kažejo, da tek ni dejavnik tveganja za osteoartrozo. Največji problem pri športnikih je ponavljajoča uporaba sklepa (treningi!) po večji poškodbi, ki ni bila popolnoma pozdravljena.
• Spol. Tudi spol vpliva na pojavljanje artroze. Artroza je do 50. leta pogostejša pri moških, po 50. letu pa se pogosteje pojavlja pri ženskah.
• Dieta. Vpliva na metabolizem številnih tkiv. Ugotovili so da znižan vnos vitaminov C in D povečuje tveganje za nastanek artroze. Tudi v zadnjem času zelo moderen preparat glukozamin-sulfat nekateri svetujejo kot preparat za upočasnitev napredovanja osteoartroze, česar pa do sedaj še niso uspeli z gotovostjo dokazati.

Pomembno je ločiti med degenerativnimi in poškodbenimi okvarami hrustanca. Degenerativne okvare nastanejo zaradi postopnega staranja tkiva. Največkrat ne najdemo neposrednega vzroka za njihov nastanek in zanje uporabljamo izraz primarna artroza. Takšna okvara se najprej pokaže z mehčanjem, cefranjem in drobnimi razpokami, ki kasneje napredujejo do večjih hrustančnih defektov. Degenerativne okvare pa so lahko tudi posledica neke druge začetne motnje na hrustancu (znane poškodbe, avtoimune bolezni, hemofilija, …) ali neuravnotežene obremenitve sklepa (razvojne nepravilnosti, deformacije …). V teh primerih, ko poznamo oz. predvidevamo sprožilni dejavnik bolezni govorimo o sekundarni artrozi.

Kdo ima artrozo sklepov - diagnoza

Ni enotna bolezen, pač pa skupina prekrivajočih se različnih stanj različne etiologije, ki jim je skupna okvara sklepnega hrustanca. Bolezen se kaže z bolečino in omejeno gibljivostjo sklepa/ov. Temu se lahko kasneje pridruži škrtanje oz. škripanje v sklepu, izliv v sklepu, oslabelost mišic, pokrčenost sklepa in celo očitna deformacija sklepa. Bolniki, oboleli z artrozo, se srečujejo s težavami na delovnem mestu, pri rekreaciji in tudi pri domačih opravilih. Bolečina se razvija postopno, je globoka, topa in povzroča neugodje. V začetnih obdobjih se pojavlja po telesni dejavnosti, v napredovali bolezni pa tudi med mirovanjem. 

Diagnozo: artroza sklepa lahko postavimo klinično, radiološko ali s pomočjo artroskopije – pogleda v sklep s pomočjo kamere, vendar rezultati posameznih ocenjevalnih metod pri istem bolniku  pogosto niso enaki. Ko se odločamo o načinu zdravljenja bolnika z artrozo pa moramo na prvo mesto vedno postaviti njegove težave, ki nam jih opiše in šele nato oceniti tudi ostale objektivne kazalce stopnje obrabe sklepa/ov (rentgen, magnetna resonanca).