Konzervativno zdravljenje artroze

Nekoliko pogosteje bolezen prizadene ženske. Običajno imajo ljudje z artrozo težave zaradi bolečine v sklepih, ki se ji pridružuje še otekanje sklepa, občutek škrtanja, zmanjšana gibljivost ali celo deformacija sklepa. Klinične težave zaradi artroze – bolečino, pa zazna približno polovica ljudi z radiološkimi (na rentgenski sliki vidnimi) znaki artroze.

Kako bolezen zdravimo?

Osteoartroza je bolezen, ki praviloma poteka nekontinuirano in hkrati progresivno. Lahko bi rekli, da napreduje v valovih. Zdravimo jo stopenjsko, glede na stopnjo bolnikovih težav, v začetnih fazah bolezni konzervativno in šele, ko bolezen napreduje svetujemo agresivnejše oblike zdravljenja: injekcijska terapija, operacije. Poudariti je potrebno, da je konzervativno zdravljenje le simptomatsko in ne odpravlja vzroka bolezni, zgolj blaži njen potek oziroma težave povezane s to boleznijo.

Večina metod zdravljenja, ki bo opisana v nadaljevanju zmanjšuje bolečino in izboljšuje funkcijo obolelega sklepa nikakor pa ne spreminja poteka bolezni, nekatere metode lahko upočasnijo napredovanje obrabe sklepnega hrustanca. Zaenkrat je zgolj kirurško zdravljenje, vključujoč zamenjavo sklepa, edino, ki dolgoročno izboljša funkcijo in zmanjša bolečino obolelega sklepa – torej odpravi vzrok bolezni.

Metode konzervativnega zdravljenja danes najpogosteje delimo na farmakološke (medikamentozne, z zdravili) in nefarmakološke (fizioterpija, modifikacija življenjskih navad…), ki temeljijo na osnovi z dokazi izbranih in preverjenih informacij.

Nefarmakološke metode zdravljenja

V prvi vrsti je potrebno omeniti izobraževanje bolnikov. Bolniku je potrebno z njemu razumljivimi besedami razložiti naravo in potek bolezni, saj bo lahko le na ta način  razumel naša priporočila in tudi sam pomembno pomagal pri zdravljenju svoje bolezni in s tem izboljšanju kvalitete življenja. 

Znano je, da povečana telesna teža, bistveno prispeva k nastanku in napredovanju bolezni zato je pomembno, da bolnik to razume in skuša zmanjšati obremenitev sklepov z redukcijo svoje teže. Opozoriti moramo, da zgolj redukcija telesne teže ni dovolj za znatno zmanjšanje bolečinske simptomatike. Ugotovili so, da je kombinacija zmanjšanja telesne teže in redna telesna vadba (vaje za moč, vzdržljivost in povečanje gibljivosti – ki izboljšajo predvsem stabilnost in gibljivost sklepa, posledično zmanjšajo bolečino) bistveno pripomogla bolnikom k zmanjšanju njihovih težav, predvsem v zgodnjem poteku bolezni. Poudariti moram, da pretirana in neustrezna vadba degenerativno spremenjenemu sklepu škoduje in lahko dodatno pospeši potek bolezni, zato je priporočljivo vaditi, vsaj v začetni fazi, pod nadzorom fizioterapevta ali kineziologa.

Dodatno med konzervativne metode prištevamo tudi lajšanje simptomov s termoterapijo, elektro-magnetoterapijo, transkutano električno stimulacijo,... in ostale metode sodobne fizioterapije. Hladni obkladki, predvsem ob zagonih bolezni, ugodno vplivajo na izboljšanje funkcije, saj zmanjšujejo oteklino in bolečino sklepa. V zadnjem času se vse pogosteje omenja magneto-resonančna terapija, ki naj bi izboljšala simptome bolezni zaradi delovanja na sintezo (gradnjo) gradnikov (beljakovine) sklepnega hrustanca. 

Opornice pa so za lajšanje težav zaradi obrabe sklepa uporabne predvsem pri bolnikih, pri katerih operativno zdravljenje iz kakršnegakoli vzroka ni možno.

Farmakološke metode zdravljenja

Med te uvrščamo predvsem lajšanje težav z zdravili, ki jih bodisi bolnik jemlje v obliki tablet, mazil ali injekcij v artrotično spremenjene sklepe. 

V skladu s priporočili mednarodne raziskovalne agencije za osteoartrozo naj bi začetne težave (manjše do zmerne bolečine) blažili s paracetamolom (ki jih v Sloveniji poznamo pod različnimi imeni - npr.: Lekadol, Daleron, Panadol,…), katerega maksimalni dnevni odmerek lahko znaša 3g. Ob poslabšanju bolezni se priporoča uporabo topičnih (mazil) nesteroidnih antirevmatikov, ki imajo za razliko od tablet manjšo učinkovitost in tudi manj stranskih učinkov, v kolikor pa mazilo ne zadostuje raje predlagamo nesteroidne antirevmatike v obliki tablet ali kapsul (ki jih v Sloveniji poznamo pod različnimi imeni - npr.: npr.:Naklofen, Naprosyn, Nalgesin,…), ki jih dodamo paracetamolu. Najhujše bolečine, ki jih ne moremo odpraviti z omenjenimi sredstvi pa blažimo s pomočjo opiatov.

Poznamo in predpisujemo pa tudi intaraartikularne injekcije (ti. blokade v sklep), ki združujejo dve sestavini: anestetik in kortikosteroidni preparat. Učinek takšne injekcije po navadi nastopi, kmalu po aplikaciji, najkasneje v nekaj dneh in traja nekaj tednov do mesecev. Na leto odsvetujemo več kot 3 take blokade, saj imajo lahko tudi negativne posledice. 

V zadnjih letih je na voljo tudi več različnih učinkovin za intraartikularno uporabo, ki prav tako zmanjšujejo bolečino in izboljšujejo funkcijo obolelega sklepa. Ena bolj znanih učinkovin je hialuronska kislina – viskosuplementarno sredstvo, katerega učinek nastopi kasneje kot učinek blokade, traja pa dlje časa (tudi nekaj mesecev), poznamo tudi PRP (trombocitna plazma), s podobnim učinkom kot viskosuplementarna sredstva, MMC (mesenhimske matične celice)… . Zaenkrat pa ne poznamo znanstveno podprtih dokazov, da bi omenjene učinkovine vplivale na izgradnjo hrustanca in ozdravitev hrustančnih poškodb, njihov učinek temelji predvsem na zmanjšanju bolečine in delni upočasnitvi poteka bolezni.

Omeniti moram še prehrambna dopolnila, ki jih nekateri uvrščajo kar med farmakološka sredstva. To so preparati glukozamina in hondroitina, ki so v prosti prodaji in naj bi zmanjševali predvsem bolečinsko simptomatiko. Namen njihove proizvodnje in uporabe je bil sicer upočasniti ali celo ustaviti progresijo obrabe hrustanca v sklepih, vendar tega do sedaj še niso uspeli z gotovostjo dokazati. V literaturi namreč zasledimo številne prispevke, ki tezo o delovanju omenjenih preparatov potrjujejo, pa tudi takih, ki to tezo zanikajo. Zaenkrat velja, da omenjeni preparati nekoliko omilijo bolečinsko simptomatiko, ne vplivajo pa na sestavo in izgradnjo sklepnega hrustanca.

Če bolniki kljub konzervativnim metodam zdravljenja navajajo bolečino in težavo s sklepi, ki ovirajo njihov vsakdan, svetujemo razmislek o operativnem zdravljenju obrabljenega sklepa.